Six Sigma

Spet je teden naokoli in moja nova tema. Zaradi pisanja magistrske naloge sem na tesnem s časom, a vseeno se moram držati obljube o tedenskem pisanju bloga. Ravno danes sem v Financah bral kolumno Mrkaića, ki se je pritoževal nad anonimnimi blogerji. Še posebno se je razhudil nad tistimi, ki obračunavajo z njim in to naj bi bili celo od države finančno podprti "kulturniki". Če je to res, kar je danes pisal v Financah, bi se morala država resno zamisliti koga vse podpira. Najprej bom zapisal nekaj besed o tej temi in na koncu še o treh "odstopljenih" ministrih.

To ne leti na vse "kulturnike", ampak na vse sumljive priklopnike na državne jasli. Ni pošteno, da bi ukinili subvencije vsem umetnikom (ali pač?!?) zaradi nekaj slabih primerov med njimi. Vendar pa ne razumem podpore države npr. opere. Opera je ja nekaj za "elito" in v veliki večino hodijo v opero ljudje, ki imajo dovolj pod palcem. Res si težko predstavljam družino, ki mora paziti pri hrani in obleki, da se prebije skozi mesec, v operi. Hvala bogu, če se med njimi najdejo ljubitelji opere in si trgajo od ust za obisk opere. Absurdno se mi zdi finančno podpiranje bogatašev in elitnežev, ki gredo v opero samo zato da se pokažejo med elito. Menim, da mnogi po koncu opere nimajo pojma kaj so poslušali in gledali, a bili so tam – med elito. Za takšne bedneže plačujemo davke. Ti ljudje imajo tako ali tako veliko denarja in za njih bi še bilo bolj zanimivo, če bi bile vstopnice dražje. Tako bi še lažje dokazovali svojo finančno moč in jim ne bi bilo potrebno obiskovati opere v Italiji ali Avstriji.

Da ne bo pomote, podobno naj bi veljalo tudi na drugih področjih (gospodarstvo, šport, kmetijstvo,…). V vrhunskem športu se mi zdi, da v večini panog sploh nimajo več finančnega stika z realnostjo. Vedno več športnikov pade na doping testih. No, ravno včeraj sem slišal vest o treh dopingiranih veslačih na svetovnem prvenstvu. Zakaj? Ker je to eno samo pehanje za slavo in denar. Če bi se v športu pretakalo manj denarja in sponzorji ne bi vršili pritiskov na "svoje" sponzorirane športnike, verjamem da bi bilo manj športnikov dopingiranih. Nisem sovražnik športa, ga imam zelo rad in se z njim tudi ukvarjam ljubiteljsko in z veseljem. Zakaj ne bi nam rekreativnim športnikom država financirala dodatnih športnih površin, ki bi jih uporabljale širše množice?

O kmetijstvu in gospodarstvu danes ne mislim izgubljati besed. Bom pa v prihodnosti na ti dve temi še sigurno napisal kakšen blog. Včeraj so bili "odstopljeni" trije ministri vlade in največja bojazen, ki je včeraj krožila po medijih, je razpad koalicije. Spet eno samo kupčkanje, kdo bo zasedel kakšen položaj in glede na predstavljen možne kandidate še ni videti konca tega kupčkanja. Upam, da bo naslednja vlada znala preseči te okvire in poiskati sposobne in kompetentne ministre že na samem začetku. Vlada ima mandat 4 leta in ne vem kako lahko po več kot polovici mandat in malo pred najpomembnejšo nalogo te vlade (predsedovanje EU) spozna, da trije ministri niso primerni. Podobno se dela v nadzornih svetih in upravah podjetij, kjer je lastnik država. Zelo podobna slika je tudi v nogometnih ali košarkarskih klubih, kjer menjajo trenerje po vsaki izgubljeni tekmi. Se pravi to se počne tam kjer je slab gospodar in je veliko denarja in netransparentnosti oz. tam kjer nimajo izdelane strategije.

Upam, da bomo volivci imeli možnost izbrati nekoga, ki bo znal in imel željo premagati dosedanje okvire vladanja. Ampak kako že pravijo? Pametni ljudje ne stopijo radi v politiko in nimamo veliko upanja. A upanje umre zadnje!

Se beremo naslednji teden!