Six Sigma

V tem tednu so se končale kvalifikacije za evropsko prvenstvo v nogometu. Žal naša reprezentanca ne bo sodelovala na tem spektaklu v Avstriji in Švici. Ne samo, da ne bo sodelovala, saj je zasedla nečastno predzadnje mesto v svoji kvalifikacijski skupini. Prehitele so nas dobre reprezentance (Bolgari, Romuni, Nizozemci) in malo manj dobre reprezentance (Albanija, Belorusija). Padli smo v neslavno druščino eksotičnih, amaterskih reprezentanc (Luksemburg, Andora,…), ki jih zaenkrat še premagujemo.

Še ne tako dolgo nazaj smo sodelovali na evropskem in svetovnem prvenstvu. Vladala je prava nogometna evforija. Edino kar je manjkalo je bil spodoben stadion, ki si ga takšna reprezentanca zasluži. Naša nogometna pravljica ni trajala dolgo, saj sta jo na Japonskem načela z medsebojnim obračunavanjem dva ključna akterja. Redko kdo pa si je predstavljal, da se bo ta pravljica tako hitro spremenila v grozljivko. Nekako me to spominja na mariborsko pravljico, ko jim je uspelo zaigrati celo v ligi prvakov. Vendar se je tudi ta pravljica hitro končala. Vsaj za večino. Posamezniki iz tega kluba pa še sedaj živijo pravljično, ker so si takrat napolnili žepe. Nihče pa ni razmišljal kaj bo naslednjo sezono, kaj bo čez 10 let.

Po napovedih podjetnikov in županov bomo kmalu imeli več stadionov kot dobrih reprezentantov. Trenutna reprezentanca bi lahko igrala na propadajočem Plečnikovem stadionu. Še ta je predober. Po mojem mnenju tudi novi stadioni ne bodo izboljšali trenutne ne kakovosti naših igralcev in slovenske lige. Mislim, da bo potrebno garati in to od najmlajših selekcij naprej. Slovenska prva liga pa bi morala biti, glede na kvaliteto, pol-amaterska, če ne kar amaterska. Kdo bo hodil gledat takšen nogomet, če temu sploh lahko rečemo nogomet?

Naši nogometaši se še vedno imajo za zvezde,a ni mi jasno kako so lahko bolje plačani in cenjeni od plezalke, ki je osvojila svetovni pokal. Takoj se bo pojavil očitek, da plezanje ni marketinško zanimiv šport, itd. Zagovorniki tega očitka mi naj pojasnijo, kaj je zanimivega v prvi slovenski ligi, ko je na tekmi 300 gledalcev.

Kot kaže na vseh področjih capljamo za najboljšimi. Nekaj se od njih naučimo, a žal premalo. Vse preveč se dela na kratek rok in za polnjenje žepov ozkega kroga ljudi, kar je postal najaktualnejši šport v Sloveniji. Tega bi se pa lahko drugi učili od nas. No, vsaj med nekaterimi dejavnostmi smo zelo dobri in inovativni. Mogoče pa kdaj to znanje prenesemo na druge dejavnosti in bomo doživeli še več pravljic, ki bodo trajale dlje časa.

Lep pozdrav do naslednjič!