Six Sigma

Pozdravljeni spet po zelo, zelo dolgem času. Vsem, ki ste (nestrpno) čakali na moje pisanje, se iskreno opravičujem. A v petek, 01. februarja, je pisec bloga zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Merjenje in vrednotenje proizvodnih procesov. Končno se je zaključila zgodba, ki je zorela in rasla nekako 3 leta. HURA!

No, v tem obdobju blogerskega molka, se je zgodilo veliko afer in škandalov, ki bi jih bilo potrebno vsaj omeniti. Vendar sem se ves ta vmesni čas spraševal, ali ima to sploh kakšen pomen. Itak za vsako afero pride še večja afera in nikoli ni konca tega (vsaj v naši državi). Seveda se medtem dogajajo tudi pozitivne stvari, a o njih izvemo žal zelo malo. Ljudstvo je vedno bolj razočarano in v pričakovanju recesije itd. Da ne bom še jaz prilival olja na ogenj, se bom skušal vzdržati komentarjev o aferah in finančnih šokih.

Zelo dober občutek je, ko te iz Avstrije kontaktira največji ponudnik metodologije Six Sigma. Po polurnem telefonskem razgovoru oboji vidimo interes za sodelovanje in se dogovorimo za srečanje na Dunaju. Zadeva ni tako nedolžna, saj so največji ponudnik Six Sigme v Avstriji in med tremi največjimi v Nemčiji. Six Sigma Training ponujajo v sedmih jezikih in svoje podružnice imajo v Nemčiji, Španiji in na Madžarskem. Kje so tile tipi našli mene za sodelovanje? Sedaj čakam na njihov predlog za sodelovanje. Človek pač ima dober občutek, če ga najde takšno podjetje iz tujine.

Podobno dober občutek sem imel v decembru na Fakulteti za logistiko. Tam izvajam vaje pri predmetu Logistika v proizvodnji. Srečal sem podiplomske študente, ki so večinoma že zaposleni. Vsi v en glas so pohvalili moja lanska predavanja o procesih. To je tudi res dober občutek, ko slišiš kaj takega. Vsi študenti morajo pri tem predmetu na diplomskem ali na podiplomskem izdelati seminarsko nalogo. Izredni študenti morajo izbrati en proces iz svojega podjetja in ga analizirati ter izboljšati. Redne študente pa peljem v podjetja, kjer naredijo študenti posnetek stanja nekega procesa. Dogovor senata fakultete je bil, da morajo študenti iti pri vsakem predmetu v podjetje in narediti iz tega seminarsko nalogo. Na žalost se je to uresničilo samo pri dveh predmetih. Seveda so potem težave pri povezovanju znanja in prakse. Veliko profesorjev bi morali najprej poslati vsaj na ogled kakšnega podjetja, da se vsaj malo seznani z realnim svetom.

Tako stanje seveda ni samo na Fakulteti za logistiko. Podobno stanje sem ravno tako doživel na Fakulteti za organizacijske zadeve in Fakulteti za strojništvo. Žalostno je, da "zaslužni" profesorji predavajo predpotopne stvari in metode, ki so jih v podjetjih že davno pokopali. Najbolj pomembno je zbiranje točk od objav. A še ta pravila se kršijo in si lahko profesor brez strokovnih objav, če seveda poznaš prave ljudi. Žal je tako tudi v strokovnem, "akademskem" svetu in zakaj bi bilo potem drugje bolje.

No, kljub predhodni obljubi o samo pozitivnem mišljenju me je spet zaneslo h kritiziranju. Tako pač je, saj je bil osnovni namen bloga kritika in lajšanje duše.

Lep pozdrav do naslednjič!