Six Sigma

Pozdravljeni spet po zelo, zelo dolgem času. Nič se nisem popravil in se opravičujem vsem, ki so tako dolgo čakali na moje pisanje. Vmes se je zgodilo veliko zanimivega in pomembnega. Ali je za vas pomembna lestvica najbogatejših Slovencev, ki je bila objavljena v aprilu? Ali vsak dan nestrpno spremljate tečajnice delnic, ki so pred časom strmo padale? Ali zavidate Šrotu lastništvo velike gospodarske hobotnice? Za mene je vse to skupaj nepomembno. Za mene so bolj pomembne novice npr. da je sin shodil pred enim mesecem in je vesel, zdrav fant.

Zadnje čase najbolj razburljiva tema so bile kazni za prometne prekrške. Po mojem mnenju, kot večine, je to zavožena politika. Dejansko je potrebno nekaj storiti na področju varnosti cestnega prometa. Vendar se je potrebno zadeve lotiti drugače. Vsa zadeva se prične pri vrednotah družbe. Dokler je najpomembneje kako dober avto imaš, koliko jaht, koliko telefonskih klicev na uro, kako veliko hobotnico, itd. tudi kazni ne bodo rešile teh problemov. Sam sem precej na cesti in ni težko opaziti, da ni nobenih sprememb v obnašanju voznikov. Vsak drugi telefonira. Vsak tretji menja pasove na dvopasovnici in ne pridobi nič, ko ga ustavi rdeča luč semaforja. Seveda, če jo upošteva. Vsak četrti pa dobi skoraj živčni zlom za vsako malenkost. Vsem se mudi, vsi želijo biti najhitrejši in najmočnejši. Ko bi vso to energijo vložili v podjetništvo in inovativnost, potem bi Slovenija res hitro postala svetilnik Evrope. Vendar se ni za veseliti, saj imamo zanič temelje, kjer bo zelo težko zgraditi svetilnik.

Druga razburljiva tema so plače javnih uslužbencev. Najprej so se javili zdravniki in potem se je pojavil plaz s strani sodnikov in šolnikov. Kmalu bo 10 let, kar vplačujem v zdravstveno blagajno. Ko sem lansko leto želel obiskati zdravnika zaradi alergije, so me pošiljali drug do drugega in seveda pri vsakem sem čakal vsaj pol ure. Prva težava je bila, ker nimam izbranega zdravnika, saj ga dotlej nisem nikoli potreboval. Hvala bogu! Vsi splošni zdravniki so v tistem obdobju že imeli doseženo letno kvoto in me niso sprejeli. Tako sem po tretjem poskusu odšel naravnost domov in počakal, da so se zadeve same uredile. Poznam še nekaj podobnih primerov in z vidika odjemalca si v zdravstvu ne zaslužijo pavšalnega zvišanja plač. Nagradijo se naj res dobri in uspešni. Podobno je v sodstvu in v šolstvu. Dokler plačuje država Slovenija, kar smo mi davkoplačevalci, kazni za predolge sodbe, sodniki nimajo pravice zahtevati višjih plač. Poleg tega cel kup zadev zastari in glej ga zlomka zastarijo vedno "težke" zadeve, kjer se sučejo veliki zneski. Kurje tatove hitro obsodijo, a pri teh težkih kalibrih je najbolje da vse zastara. Nič bolje ni v šolstvu. Osnovnošolski učitelj oz. učiteljica, ki dela 5 ur efektivno na dan, zasluži več kot mlad inženir v gospodarstvu. Vsaj pol profesorjev na fakultetah si ne zasluži svojega položaja in v tujini ne bi bili niti asistenti. Mogoče hišniki ali vratarji. Vsaj četrtina jih verjetno ne izpolnjuje pogojev za svoje nazive. Osebno poznam nekaj primerov. Res je mogoče, da so ti pogoji neživljenjski. Vendar na cesti so tudi neživljenjske omejitve in ravno tam policisti najraje lovijo prekrškarje. Ob upoštevanju teh pravil za imenovanje v nazive in ukinitev zaposlovanja ožjih sorodnikov bi se na fakultetah sprostilo precej mest.    

No nekako sem spet prišel do vrednot in vidimo, da se nekako vrtimo v začaranem krogu. Pojdite ven, na zrak in sonce ter pozabite vse t.i. pomembne teme, ki pa so dejansko nepomembne. Ne obremenjujte se z vprašanji kako veliko jahto ima sosed, kako veliko plača ima nek manager, kako velik finančni imperij ima kdo. Postavite si svoje cilje in jih uskladite s svojim zadovoljstvom. Uživajte življenje, bodite srečni in zdravi (saj pri zdravnikih lahko naletite na zaprta vrata).