Iz teorije v prakso

Stroški uvedbe metodologije šest sigma se lahko povrnejo s projekti že v prvem letu uvajanja. Ob ustrezni uporabi in upoštevanju poglavitnih faktorjev za uspešno uvedbo šest simge so lahko rezultati izjemni. Podjetja, ki uporabljajo Six Sigmo, kar tekmujejo v velikosti povprečnega prihranka na projekt. Tako nekatera večje ameriške korporacije poročajo o povprečnem prihranku 335.000$ na projekt. V podjetjih, ki imajo prometa manj kot 100 milijonov dolarjev, je povprečni prihranek na promet znašal 117.000$. Po raziskavah naj bi povprečen prihranek znašal 188.000$ na projekt. Te podatke moramo vzeti z rezervo, saj podjetja velikokrat precenijo svoje prihranke in zmožnosti glede na konkurenco. Zelo pogosto v teh zneskih niso pravilno upoštevana vložena sredstva, kjer niso mišljeni le denarni, ampak tudi porabljen čas tima, programska oprema, ipd. Six sigma se vse več uporablja za "strateške" projekte, kjer končni rezultat ni denarni prihranek temveč neko spoznanje (stanje konkurence, smiselnost vpeljave novega produkta,…). Faktorji uspešnosti uvedbe Six Sigme si po pomembnosti sledijo takole:

  • izvršilno vodstvo,
  • osredotočenje na kupca,
  • strateški cilji,
  • izbira projekta,
  • usposabljanje in izvajanje,
  • viri,
  • izbira črnih pasov,
  • podatki in povratna zveza,
  • kultura,
  • komunikacije,

Nekateri primeri rezultatov uporabe šest sigme v svetovno znanih podjetjih:

  • Motorola: 14 Mrd.$ prihrankov od uvedbe šest sigme (1986)
  • Allied Signal: 600 Mio.$ prihrankov leta 1996
  • General Electric: 7 Mrd.$ prihrankov v obdobju 1996-2001
  • Dow Chemical: 1 Mrd.$ prihrankov letno od 2001